Werner Berg se je rodil 11. aprila 1904 v nemškem Elberfeldu (Wuppertal). Že kot mlad fant si je želel postati slikar, toda neugodne gospodarske razmere po 1. svetovni vojni so to sprva onemogočile. Izučil se je za trgovca in leta 1923 šel na Dunaj, kjer se je vpisal za študij državoslovja. Tam je spoznal tudi svojo poznejšo ženo Amalijo Kuster.

Po promociji je leta 1927 začel študij slikarstva na dunajski akademiji likovnih umetnosti pri Karlu Sterrerju, kjer je ostal do leta 1929. Študij je do leta 1931 nadaljeval pri Karlu Kasparju na akademiji v Münchnu.

V poletnih mesecih leta 1929 je Werner Berg spoznal južno Koroško, ter se že leta 1930 odločil skupno s svojo ženo za naselitev v tem predelu Koroške. Kupila sta na samem ležečo Rutarjevo domačijo visoko nad dolino, ter se tam naselila leta 1931 skupno s prijateljem, pisateljem, Curtom Sachsse.

Berg se je udejstvoval na novem domu kot kmet in slikar. Umetnost in življenje sta bila zanj neločljiva enota. Njegovi motivi so izhajali pretežno iz kmečkega vsakdana, in predvsem v zgodnjih ustvarjalnih letih tudi iz družine. Upodabljal je ženo ter svojih pet otrok.

Že kmalu je z razstavami postal znan in priznan v Nemčiji. Toda situacija se je povsem spremenila, ko so nacisti zaprli njegovo razstavo v Kölner Kunstvereinu, ker jim njegov zreduciran, skorajda primitivističen slog ni bil po volji. Nekaj njegovih slik so razstavljali v sramotilni razstavi "Entartete Kunst". To hudo doživetje je vplivalo tudi na slog umetnika, ki postal času primerno bolj naturalističen.

Leta 1942 je Werner Berg bil vpoklican v nemško Wehrmacht, in je moral v Skandinavijo, kjer je bil po zagovarjanju nekega podpolkovnika dodeljen za upodabljanje severne pokrajine.

Po vrnitvi z vojne se je zopet lotil ploskovitega slikanja z močno poudarjenimi konturami. Večina njegovih slik izvira iz skic, katere je risal neposredno pred motivom le v nekaj sekundah. To pa je zadostovalo, da je zajel kompozicijo do najmanjših podrobnosti. Z leti je umetnik tako postal kronist koroških Slovencev, kmetov, čakajočih na vlak ali avtobus in obiskovalcev maš in sejmov.

Do viška je spravil Werner Berg svojo umetnost v lesorezih, v katerih je dosegel najmočnejšo koncentracijo menjavanja svetlih in temnih površin.

Po 2. svetovni vojni so sledile številne razstave. Tako je leta 1947 postal član Art Cluba na Dunaju, 1950 je sodeloval na Biennalu v Benetkah, 1956 je sledila razstava v Österreichische Galerie na Dunaju, 1957 v Moderni galeriji v Ljubljani in 1961 obsežna prezentacija del v Lenbachhaus v Münchnu. 1968 je bila ustanovljena Galerija Wernerja Berga mesta Bleiburg/ Pliberk. Zdajšnji Muzej Wernerja Berga nam kaže obširno prezentacijo del umetnika in je po smrti Wernerja Berga leta 1981 voden kot fundacija.