Oltar Svete družine - 1933 (150x120cm)

Oltar Svete družine

„Oltar pravzaprav ni sakralna, temveč bolj človeška podoba, tako kot je tudi Sveta družina najbolj človeška tema svetopisemske zgodbe. Tudi sam oltar je popolnoma ploskoven. Po eni strani sem želel preprečiti preekspresivnost prav ekspresionizma in po drugi strani baročno zanesenost iztekajoče se stare avstrijske kulture, zato sem s svojega stališča to barvno upodobil v preprosti ponazoritvi,“ je pojasnil Werner Berg.

Iz svetopisemske pobude nastanejo vsakdanji prizori med preprostimi kmečkimi ljudmi. Srednja slika oltarja prikazuje Marijo in Jožefa, ki sta oblečena tako kot pretežno slovenski kmetje iz soseščine Wernerja Berga, v ospredju je Jezušček v beli srajčki s simbolično razprtimi rokami v obliki križa, „dnevna svetloba“ se razliva pred intenzivno rdečim ozadjem, obdanim s pretežno nočnimi prizori v modri barvi.

Gorska veriga v ozadju „Bega v Egipt“ spominja na Karavanke avstrijske Koroške, črtasta ruta sv. Ane in pikčasti predpasnik Marije sta oblikovna detajla domače, z ljubeznijo opazovane okolice Wernerja Berga.  Medtem ko živali in pastirji spominjajo na ljudske jaslice, naravnost doječe Marije povsem šokira. Vzorca jopice in rute sta ponovno tista sva elementa, ki povsem svetopisemski dogodek prenašata v sedanjost. Zgornja desna stranska slika prikazuje prizor iz evangelija po Luku: Simon vzame otroka v svoje roke in slavi boga z besedami: „Sedaj puščaš ti, gospod, svojega služabnika, da se v miru poslovi, kajti moje oči so videle odrešenje, ki si ga pripravil pred vsemi ljudstvi, luč, ki razsvetljuje pogane, in veličastvo za tvoje ljudstvo Izrael.“

Oltar je nastal leta 1933 po številnih predhodnih študijah za nunski samostan na Bavarskem, ki so ga nune zavrnile kot preveč modernega. Werner Berg je nato Oltar predložil za razstavo religiozne moderne umetnosti, ki je bila organizirana v času avstrijske stanovske države v okviru Katoliških dnevov na Dunaju, a je žirija njegovo udeležbo zavrnila.

S tem delom se je Werner Berg najbolj približal Emilu Noldetu, če imamo v mislih njegov devetdelni krilni oltar »Kristusovo življenje«. Seveda pa je ob natančnem opazovanju moč opaziti očitno Bergovo posebnost, predvsem glede na obliko in barve in tudi radikalno ploskovitost srednje slike. Werner Berg je v zvezi z omenjenim delom dejal: „Res, da sem takrat spoznal Noldeta, toda želel sem doseči zelo strogo slikovno obliko pravzaprav ne s posnemanjem Noldeta, temveč s pomočjo njegove spodbude k nazornosti.  Hotel sem priti do "slike" in s tem slikarstvo, se pravi silno slikarstvo, skoraj negirati. Kasneje se je to ponovno spremenilo, a osnova ploskovitosti, osnova „slike" kot takšne je ostala nespremenjena. Velika razlika je v tem, ali nekaj preslikam ali prikažem v slikovni preobrazbi.“

 

Back to List