Skice Nr. 98

Werner Berg je o svojih skicah dejal: „Kdor me pozna, ve, da če pričnem s skicami, sem v celoti samo snemalec, risar, popolnoma predan temu, kar vidim pred seboj. Skica ni registriranje podrobnosti, zabeležka, temveč se v skici združuje slika. Zato vedno rad citiram izjavo izredno pametnega kritika Karla Einsteina, ki si je v emigraciji vzel življenje in ki je nekoč o nekem slikarju dejal: „Pred naravo izumlja impresivno.“ To je seveda samo po sebi neumnost, to je absurd. Ali impresije s strani narave izumljaš ali jih sprejemaš. Pa vendar je to tisto pravo in jaz to sprejemam tudi zase, ne na vrednostni lestvici, toda preprosto kot dejstvo. Dokler stojim pred tem, se združujejo slike in se tudi pretvarjajo, vse se pretvarja. In to je v osnovi arzenal mojega nazora ter stik z naravo. So skice, ki vodijo neposredno k sliki – pogosto tako direktno, da že sam samo strmim – potem pa so tu še druge skice, ki jih odložim in na podlagi katerih čez leta morda nastane slika.

Čimbolj spontan in močnejši ko je občutek, toliko jasnejša je zame refleksija pri izvedbi, pri izpeljavi. Vsekakor to ne pomeni, da te skice beležijo podrobnosti, temveč je v osnovi vsota slik, ki je v podrobnosti že spontano zajeta v jedru.

Zame je bila vedno prava prednost, da sem moral iz najmanjšega vtisa iz narave sestaviti sliko. Čeprav morda včasih tudi obžaluješ, da nisi zabeležil več. Medtem ko iz skice sestavljaš sliko, moraš popolnoma na novo ustvariti obliko slike, njena razmerja in njen barvni zven.“

 

Back to List