Zgradba v surovem stanju pozimi - 1972 (75x95cm)

Zgradba v surovem stanju pozimi

Werner Berg je v zvezi s to sliko dejal: „Svetovali so mi, naj to sliko imenujem Zgradba v surovem stanju, in zgradba v surovem stanju se mi za to sliko zdi resnično pravi naziv. Najprej v meni sploh ni tendence – jaz sploh nimam nobene tendence – da bi obtoževal, temveč registriram, zaenkrat slikovito: tale Zgradba v surovem stanju pozimi mi je všeč, to je bila nekoč, zatem je prišla še poletna in kar naenkrat v dovršenosti novega, čisto novega, občutiš propad močneje kot pri ruševini. In potem najnovejši čas naenkrat postane zelo grozeč.“

Neizrazita zgradba v surovem stanju je znak propada kot tradicija naprej posredovanega občutka za oblike ter razdejanje prvotne pokrajine zaradi rastoče zazidave z razkropljenimi objekti. Nenavadna vanitasna slika pod mračno-težkim nebom.

Werner Berg je, da bi vsaj za trenutek premagal svoje dvome in svoj obup, njene sledi v svojih poznih slikah jasno slikal. Narava se v njih vedno pogosteje kaže ranjena zaradi človeških posegov in ima odsoten, sovražni obraz. Z upadlimi očmi nas gleda iz temnih okenskih lukenj napol gotove novogradnje, čez katero je sneg razgrnil svoj mrtvaški prt. Werner Berg povsod razkriva prispodobe brezuspešnosti, minljivosti in smrti.

 

Back to List