Čakajoča branjevka

Werner Berg je zelo zgodaj doumel prav poseben, nedostopen značaj pretežno slovensko govorečega podeželskega prebivalstva. „Čudno je, da sem jaz, ki sem zahodnjak in v osnovi tudi urban človek, sposoben tako podoživljati tuj narod,“ je pripomnil Werner Berg.

Roza-modro-zeleni barvni ton slovenske ljudske umetnosti določa to sliko čakajoče male kmetice. Do nosu zavita v šal in ruto v hladnem zimskem jutru čaka na prevoz do najbližje tržnice, da bo lahko prodala svoje skromne pridelke, mleko v kangli ter z ruto skrbno pokrito kokoš v kletki. Preplašena kokoš v svetlo rdeči in beli barvi za oranžno rumenimi rešetkami kletke je živo nasprotje njenega v mrazu otrplega okolja.